Se odpravljate na safari v Serengeti in bi radi videli cim vec zivali? Preberite si opis Serengetija in podrocij, ki so najbolj ustrezna za obisk  parka v dolocenih terminih skozi leto.

Čeprav je Serengeti najbolj oddaljen narodni park, pa zato nudi najbolj edinstveno safari izkušnjo, ki je ne prekaša noben drug afriški narodni park ali rezervat. Serengeti je dom nešteto divjih živali ter rastlin, zato je dobro tam preživeti vsaj dve noči.

V parku živi približno 1,7 milijona gnujev, četrt milijona zeber in nekoliko manj kot pol milijona Thompsonovih gazel. Hijene so najbolj številne izmed velikih mesojedcev – njihovo število presega 9000 – medtem, ko je levov 2800 in 1000 leopardov. Najmanj številna in zelo ogrožena živalska vrsta je črni nosorog – v parku jih ni več kot 12. Ko boste v Serengetiju preživeli nekaj dni, boste najbrž srečali večino velikih in srednje velikih afriških živalskih vrst. Vsak dan in vsaka vožnja skozi park je edinstvena in vsako obzorje prinese nova, vznemirljiva in nepričakovana srečanja z afriško divjino.

 Bodite ob pravem času na pravem mestu!

Narodni park Serengeti je razdeljen na severni, jugovzhodni, vzhodni, zahodni in centralni del. Med veliko migracijo na tanzanijski strani je dobro poznati posamezna območja parka, da se rezervira tisti del, kjer bo vaša safari izkušnja najboljša.

 Čeprav živali ne poznajo meja, kakršne v parku določamo ljudje, pa so naši vozniki vedno dobro obveščeni o poteku migracije gnujev v Serengetiju in vam jo bodo tako lahko prikazali v najboljši luči.
 

Safari v Severnem Serengetiju

Severni del parka je najmanj obiskan, saj so tu živali najmanj številčne. Prav zaradi majhnega števila obiskovalcev pa ta del ponuja enega izmed zadnjih koščkov tiste prave afriške divjine.
Opazovanje divjih živali je v severnem delu parka najboljše, ko ga prečijo velike črede gnujev in zeber na poti iz in v Masai Maro.
Severno migracijo skozi severni del Serengetija lahko opazujemo konec julija in v začetku avgusta.
Južna migracija gre skozi severni Serengeti v sredini oktobra. Točen čas migracije v tem delu parka se spreminja iz leta v leto in je povsem odvisen od deževja.

Severni Serengeti:
-       DOLINA LOBO
-       GOZDOVI REKE GRUMETTI
-       REKA MARA
-       TRIKOTNIK LAMAI

Dolina Lobo – Opazovanje divjih živali v predelu Lobo je najboljše med suho sezono (od srede julija do konca novembra) z vrhuncem od srede septembra naprej, ko je koncentracija živali v dolini največja. Tu domujejo velike črede slonov ter drugi največji levji trop, ki ga imenujemo trop Lobo. Legendarna migracija gnujev potuje skozi Lobo dvakrat letno, enkrat julija ali avgusta (v sklopu severne migracije) in drugič med septembrom in novembrom (v sklopu južne migracije).

Gozdovi reke Grumetti – Migracija gnujev sledi poti skozi sezonske gozdove reke Grumetti dvakrat letno, enkrat julija ali avgusta (v sklopu severne migracije) in drugič med septembrom in novembrom (v sklopu južne migracije). V tem delu je zelo priljubljena vožnja, ki jo imenujemo »Grumetti živalski krog« – med 24 km dolgo vožnjo boste lahko opazovali najlepše kotičke tega območja in občudovali divje živali, ki tukaj prebivajo.

Reka Mara – Reka Mara je kraj, kjer posnamejo večino dokumentarnih filmov o veliki migraciji. Velika migracija v ta del parka pride v začetku avgusta, reko pa črede prečkajo v naslednjih dveh mesecih. Prečkanje reke je najbrž najbolj dramatičen dogodek migracije, saj na gnuje v reki prežijo krokodili, poleg tega pa se veliko število gnujev v reki tudi utopi. Reka Mara je preizkušnja, ki jo preživijo le najmočnejši. Pripravite se na krute prizore spopadanja živali z naravo – gnuji, ki vsak zase plavajo čez reko proti varnemu bregu na drugi strani, nekateri uspešno, drugi pa v reki izgubijo življenje, bodisi zaradi plenilcev, utopitve ali pa zgolj zaradi pretiranega vzburjenja in  stresa. Pri prečkanju reke Mare vsako leto pogine približno 3000 gnujev.
Trikotnik Lamai – Velik del migracije se v tem delu odvija med zgodnjim avgustom in novembrom.
 
Južne planjave Serengetija:
-       TRIKOTNIK
-       SKRITA DOLINA
-       JEZERO NDUTU
-       RAVNINA KUSINI
-       SOTESKA OLDUVAI
-       RAVNINA MATITI

Safari v južnem delu Serengetija je izvedljiv med decembrom in marcem, ko je življenje v tem delu v razcvetu. Šotorišča okrog jezera Ndutu so odlična izhodiščna točka za enodnevne vožnje po južnem Serengetiju, kjer se kotijo mladiči gnujev in gepardov, kjer se na bregove jezera zgrinjajo jate ptic in kjer levji tropi končno dobijo priložnost za lov. Pripravite se na nepozabne prizore iz čudežnega življenja Afrike.

Vzhodne planjave Serengetija:
-       BARJE IN GRIČEVJE (KOPJES) SAMETU
-       HRIBOVJE NAABI
-       GRIČEVJE (KOPJES) GOL
-       SOTESKA IN GRIČEVJE (KOPJES) BARFAFU
-       SOIT LE MONTONYE
-       HRIBOVJE IN VODNO ZAJETJE LEMUTA
-       SKALA NASERA IN ANGATA KITI
-       RAVNINA SALEI IN GOROVJE LENGAI
-       SOTESKA OLKARIEN
-       JEZERO NATRON
Safari je v tem delu parka najboljši med mokro sezono med novembrom in majem. Tudi med suho sezono je safari mogoč, toda takrat se planjave spremenijo v polpuščavo, divje živali pa se zaradi težkih razmer za življenje raje zadržujejo drugje. Med mokro sezono je torej obisk vzhodnega Serengetija najboljši, saj boste takrat skoraj zagotovo videli geparda med lovom, velike skupine hijen ter na tisoče gnujev in drugih divjih živali.
Zapomnite si, da je med vami in živaljo vedno dobro ohraniti spodobno razdaljo. Tudi, ko končno opazite žival, ki ste si jo najbolj želeli videti, ne silite voznika, da se ji preveč približa.

Zahodni Serengeti:
-       RAVNINA RUWANA
-       GOZDOVI REKE GRUMETTI
-       DOLINE REKE MBALAGETI
-       RAVNINA MUSABI
Zahodni del Serengetija se razteza zahodno od področja Seronera v osrednjem delu parka pa skoraj vse do jezera Viktorija. Najboljši čas za obisk tega dela parka je od sredine maja do sredine julija. Tu domujejo gnuji in zebre, ki se zaradi neznanega razloga ne udeležijo vsakoletne velike migracije, poleg njih pa še bivoli in najrazličnejše vrste antilop ter gazel. Velike mačke so, toda manj številne kakor v osrednjem delu parka.
 
Če se na safari v Tanzaniji odpravljate v poznem novembru, vas v zahodnem delu Serengetija čakajo ogromne črede gnujev, ki se premikajo proti južnemu delu parka. Če želite v vaš obisk Tanzanije vključiti safari v zahodnem Serengetiju, se o tem posvetujte z vašim turističnim ponudnikom.
 
Osrednje planjave Serengetija:
-       DOLINA SERONERA
-       REKA SERONERA
-       BAZEN RETINA
-       GRIČEVJE (KOPJES) MORU
-       GRIČEVJE (KOPJES) MAASAI
-       HRIBOVJE MAKOMA
-       IZVIR TURNERS
-       GRIČEVJE (KOPJES) SIMBA
-       VELIKE TRAVNATE PLANJAVE
Večina prenočišč v Serengetiju se nahaja prav v osrednjem delu parka, saj tega dela divje živali nikoli povsem na zapustijo. Če osrednji Serengeti obiščete v suhi sezoni (med junijem in novembrom), boste bogato nagrajeni z najrazličnejšimi divjimi živalmi, ki v tem delu parka redno prebivajo; če si želite ogleda velike migracije gnujev in zeber, pa boste morali sem priti v mokri sezoni.

Ne glede na del leta, v katerem obiščete osredje planjave Serengetija, boste tukaj prav gotovo srečali vse štiri velike plenilce: leve, geparde, leoparde in hijene.

V nekaterih  Vzhodno Afriskih drzavah je mogoce pridobiti vizum direktno na letaliscu, nekatere zahtevajo urejanje vizuma vnaprej.
Za vse ki se odpravljate na potovnaje v Ruando, najverjetneje na gorilla trekking,  predstavljamo dve opciji kako do vizuma za Ruando.

Drazja varianta: 

Slovenci lahko zaprosijo za Ruandski  vizum v Berlinu po klasicni poti. Posljete izpolnjene obrazce,potni list in denar nakazete na transakcijski racun veleposlanistva v Berlinu. Ce niste locirani v Berlinu, vam bo dodatni strosek se posiljanje obrazcev s potnim listom preko varne poste kot so DHL, UPS, ...
Cena je trenutno 65 EUR za izdelavo ruandskega visuma plus stroski posiljanja dokumentov nazaj k vam.  http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/afrika/ruanda/
http://germany.embassy.gov.rw/index.php?id=327
Naceloma naj bi trajalo do pet delavnih dni, predloziti pa je potrebno sledece dokumente:
 - pismo ambasadi za zahtevo vizuma
 - veljaven potni list
 - 2 izpoljena obrazca za pridobitev vizuma
 - 2 fotografiji velikosti kot je v potnem listu

Veleposlaništvo Ruande v Berlinu:

Cenejsa varianta za pridobitev Ruandskega 

Vreme
Podnebje v narodnem parku Volacnoes je vlažno; temperature se gibajo okoli 10°C.
Suha sezona: Najbolj suhi meseci so od junija do septembra ter januar in februar. Takrat je gorila treking najboljši, toda bodite pripravljeni na popoldanske nevihte.
Deževna sezona: Obdobje dolgega deževja je med sredino marca in sredino maja, ko mnoge ceste postanejo neprevozne. Dežuje tudi v oktobru in novembru.

Priporočena oblačila in potrebščine za gorilla trekking v Ruandi:

-       majhen, lahkoten in vodoodporen nahrbtnik;
-       lahki, vodoodporni in udobni škornji ali pohodni čevlji;
-       debele nogavice ali gamaše za čez hlače in obutev;
-       usnjene ali platnene rokavice za prebijanje skozi rastje in izogibanje koprivam;
-       vodoodporne dežne hlače;
-       pulover s kapuco;
-       majica s kratkimi rokavi;
-       lahkotne dolge hlače za pod dežnimi hlačami (lahko nosite tudi samo dežne hlače):
-       vodoodporno, zložljivo pokrivalo;   
-       plastenke z vodo (s seboj vedno vzemite več, kakor mislite, da boste potrebovali) in
-       energijske tablice ali druge prigrizke, ki vam bodo dali veliko energije.
 

Bolezni in prehlad
Na gorila treking v Ruandi se nikar se odpravite, če imate kakšno nalezljivo bolezen, saj bi jo lahko prenesli na gorile, to pa lahko ima katastrofalne posledice.  Če bolezni ne prijavite in jo vodič zazna, ne boste smeli nadaljevati pohoda in strošek dovolilnice vam ne bo povrnjen. Pod nalezljive bolezni spadajo prehlad, kašelj, diareja in gripa.

Vsak vodič ima »svojo« družino goril, ki jo obišče vsak dan in zato zelo dobro pozna njene navade ter poti, po katerih se giba. S pomočjo sledi, iztrebkov, prežvečenega bambusa ter zelene in prejšnjega večera zapuščena gnezda (gorile svoja gnezda vsako noč onečedijo in zapustijo ter zgradijo nova nekje drugje) bodo vašemu vodiču pomagale, da bo skupaj z vami našel pravo družino goril. V obdobju pogostejšega deževja, bodo vodiči gnezda in sledi težje ločili med seboj.

Gorile ne živijo na lahko dostopnem terenu, ampak imajo raje drugotno rastje z veliko hrane blizu tal. Žal pa to pomeni, da je domovanje goril ljudem večkrat zelo težko dostopno. Če so se gorile zategle globoko v gozd, to lahko pomeni, da bo pot trajala tudi tri ali štiri ure v vsako smer. Premagovati boste morali blato, koprive in področja od tal dvignjene trte, kjer se vaša stopala ne bodo dotikala tal. Pohod bo morda naporen v obe smeri – h gorilam in nazaj na začetno točko.
Na poti se boste večkrat ustavili, da se boste lahko spočili. Kljub temu imajo vodiči radi enakomeren, nekoliko živahnejši tempo, saj morajo paziti na čas – imeti morate dovolj časa, da prispete do goril tudi, če so daleč proč, in se potem še pred temo vrniti nazaj na začetno točko. Če boste tu in tam zastali za skupino zaradi fotografiranja ali posebej zahtevnega vzpona, bo z vami ostal vaš nosač in vam, če bo potrebno, pomagal. Preostala skupina bo najbrž neprekinjeno nadaljevala pot.
Ko boste prispeli v bližino vaše družine goril, boste odložili nahrbtnike in s seboj odnesli le fotoaparate ali kamere. Vaš vodič bo z usti delal nežne cmokajoče in stokajoče zvoke, ki bodo gorilam povedali, da se jim bliža skupina prijateljev, saj te zvoke znotraj družine tudi same uporabljajo.
Če ste gorile uspeli najti razmeroma hitro, jih boste najverjetneje obiskali med njihovim počitkom in časom za igro. Takrat glavni samec (ponavadi je to eden tistih s srebrnim hrbtom) počiva naslonjen ob drevo, medtem ko se mladiči valjajo po nizkem rastju ter plezajo po drevesih, trti in drug drugemu. Samice dojijo in se igrajo z mladiči. Morda se bo eden od mladičev približal vam ali kateremu drugemu članu vaše skupine.
Čeprav bi si tega želeli, se je goril PREPOVEDANO dotikati.
Vaša skupina bo morala ostati skupaj in opazovati gorile iz počepa. Glavni samec vas mora imeti ves čas na očeh, da se bo družina počutila varno.
Gorili se nikoli ne zazrite naravnost v oči – to se jim zdi zelo agresivno. Čeprav bo morda gorila strmela v vaše oči, se obvladajte in ji pogled vrnite ponižno, iz strani ali z nižje višine.  Včasih se bo samec zapodil proti vaši skupini, bobnal po prsih in pulil rastje na poti (tako se bodisi baha pred družino bodisi se sprošča). Kljub vzgibu, da zbežite proč, morate ostati na mestu, v podrejenem počepu, povsem pri miru. Gorila se bo vsakič ustavila še preden bi prišla čisto do vas in se mirno vrnila nazaj k svoji družini, občasno pa vas ošvrknila z vzvišenim, zmagovalnim pogledom. Na takšnih izletih, kakor bo vaš, se obiskuje zgolj družine goril, ki so ljudi že navajene, zato so taki nastopi povsem neškodljivi. Gorile se na tak način spopadajo le med seboj.
Pri gorilah boste lahko ostali eno uro – to je natančno določen limit, ki gorilam prihrani nepotreben stres. Če bi ostali dlje, bi gorile najbrž kar same končale vaš obisk in odšle proč. Čeprav jih ljudje zanimajo, so navajene na njihove enourne obiske in bi jim bili daljši stiki z ljudmi prenaporni.
Če kateri izmed članov skupine ne bi zmogel priti do goril, se bo lahko bodisi nemudoma vrnil nazaj na začetno točko, ali pa bo moral počakati na mestu, kjer je odnehal in počakati, da se njegova skupina vrne.
 

pred pricetkom trekinga vas bodo zabavali tradicionalni intore plesalci

OPOZORILA: Imejte v mislih, da so gorile sramežljive divje živali. Na začetku pohoda je nemogoče predvideti, kje točno se bo določena družina goril tisti dan nahajala. Ker se gorile rade zatečejo v gosto poraščena območja, je prav mogoče, da vam bo pogled nanje zastiralo rastje in da se jim morda ne boste mogli povsem približati.

PRAVILA OBNAŠANJA na GORILLA TREKKINGU:

-       Ves čas morate upoštevati navodila vašega vodiča. On je v stiku z gorilami vsak dan in jih zato dobro razume. Vedno se držite skupine in hodite tesno za vodičem, ki vas bo namestil tako, da vas bo lahko glavni samec ves čas opazoval.
-       Če se glavni samec približa ali se zapodi proti vaši skupini, je zelo pomembno, da se ne premaknete. Ostanite na mestu, glejte proti tlem, vaša drža pa naj bo ponižna, v počepu. V bližini goril NIKOLI ne delajte hitrih gibov in/ali glasnih zvokov oz. glasov.
-       Če se vam približa mlada gorila, se je NE SMETE NIKOLI dotakniti. Vaš vodič bo morda mladiča nežno odgnal, saj bi lahko vaš stik z mladičem povzročil nesporazum z glavnim samcem.
-       Če se gorila zazre v vas, poglejte stran ali v tla.
-       NIKOLI ne fotografirajte z bliskavico.
-       Gorile bodo lahko obiskali le povsem zdravi pohodniki. Gorile so namreč dovzetne za človeški prehlad in druge bolezni dihal. Pohodniki morajo biti tudi dobro fizično pripravljeni na pohod (glej zgornji opis terena).
-       Vsako družino goril je moč obiskati le enkrat dnevno in sicer v jutranjih urah. Takrat je število obiskovalcev omejeno na osem ljudi na eno družino goril, časovno pa je obisk omejen na eno uro. Goril ni mogoče obiskati privatno.
-       Znotraj 200 m od družine goril ni dovoljeno kaditi, piti in/ali jesti. Preden se boste odpravili h gorilam, priblizno 100 m stran od skupine, boste odlozili vse nepotrebne stvari kot so ruzaki, itd. S seboj boste lahko vzeli le fotoaparat.
-       Prepovedano je tudi neupravičeno uničevanje rastja in kurjenje ognja znotraj narodnega parka. Flora in favna narodnih parkov in rezervatov sta v Afriki zaščiteni. Smeti mora vsak obiskovalec odnesti s seboj v dolino. Za vami ne sme v naravi ostati NIČ.
-       Otroci, mlajši od 15 let, ne smejo na gorila treking. Ostali popotniki morajo biti dobrega zdravja in fizične ter psihične pripravljenosti.

Napitnine za vodiče, nosače idr.

Nosač: 8€/pohod
Vodič: 15€/pohod
Pomožni vodič: 8€/pohod
Sledilec: 4€/pohod (ponavadi so potrebni trije ali štirje sledilci)
Varnostni sledilec: 4€/pohod
(Te cene so samo predlogi; napitnina je lahko večja ali manjša, odvisno od vaše presoje.)
Vedite, da nosači sicer nimajo plače, zato bodo povsem odvisni od vaše napitnine. Vodiči (1-2 na skupino), sledilci (2-4 na skupino) in varnostni sledilci (1-2 na skupino) za svoje delo dobivajo redno plačo.

Vse kar morate vedeti o Gorilla Trekkingu v Ruandi