Kilimanjaro Maraton - Vtisi Udelezenke

Posted by : Unknown sobota, 10. maj 2014

Z veseljem objavljamo vtise s Kilimanjaro Maratona. Vtise je z vami delila Anka Pusnjak, ki je Tanznaijo obiskala samo zaradi Kilimanjaro Maratona.
Prijetno branje!

Na facebooku me čaka sporočilo…..« Jumbo! Našla sem ti maraton v Afriki , prideš?«

Že 6 let se vsaj enkrat letno vračam v »mojo Afriko«, pravijo, da se zaljubiš v to

deželo, jaz sem se takoj….Moja draga prijateljica Nataša Fras, ki že 7 leto živi v Tanzaniji me

ponovno vabi naj pridem…

Vsako leto odhajam z novim »norim razlogom« - ta pa baje zmaga! (Osvojila sem vrh Kilimanjara, Mt.Kenije, Mt.Mera, vulkana Oldonio Lengai...).

Pregledam razpis na spletni strani organizatorja in razmišljam, koga poznam, ki bi bil pripravljen teči polmaraton v Tanzaniji?

Spomnim se na prijateljico Dragico Veršič iz Maribora, ki sem jo spoznala na Vetrovem teku v Rušah…ona bi pa bila zato, ne poznam je sicer prav dobro, ampak občutek, da bo za avanturo me ne vara! Po klicu je navdušena in priprave na potovanje se pričnejo…

Potrebno bo tudi malo več teči….to bo zame največji problem, saj trenutno delam po 12 ali 14 ur dnevno….

Mt Kilimanjaro maraton, je odprt za vse, na mednarodni ravni, poteka vsako leto ob koncu februarja ali v začetku marca. Tekači se združijo v mestu Moshi, ki se nahaja v pod goro Mt. Kilimanjaro, ki je s svojimi 5.895 m najvišja gora v Afriki in hkrati najvišja prosto stoječa gora na svetu.

Začetki Mt Kilimanjaro maratona segajo v leta 2002, kot eden izmed načinov, kako pomagati spodbuditi turizem in promocijo športnega delovanja v tej državi. Od takrat je uradno registriran pri IAAF. Po 10 letih, Marathon Kilimanjaro zdaj privablja na tisoče tekačev.

Dogodek je sestavljen iz 42,2 km maratonske razdalje in 21,1 km polmaratona in 5 km rekreativnega teka za tiste, ki želijo dirko, vendar se niso povsem pripravljeni zavezati k maratonu. Registracijske zahteve so minimalne, saj tisti, ki sodelujejo morajo izpolnjevati le starostne pogoje.

Start maratona je v mestu Moshi pri stadionu in nato vijuga po območju do mesta, ob glavni cesti, ki se skoraj enakomerno dviga k gori Mt. Kilimanjaro v razdalji 10 km , nato pa spet nazaj v mesto Moshi, kjer se maraton zaključi na mestnem stadionu. Konkurenca je lahko ostra, saj tekmujejo tudi nekateri elitni dolgoprogaši in domače Tanzanije in predvsem sosednje države Kenije.

Kakorkoli začetnik ali elitni dolgoprogaš, Kilimanjaro maratona obljublja, da bo nepozabno doživetje. Ne samo, da je okolje, ki paša za oči, vremenske razmere so povsem drugačne kot v Evropi, množica domačinov, ki tečejo predvsem polmaraton je neverjetna…

Startnina za tujce znaša (preračunano) 40,00 EUR. Prejmeš startno številko, majico, medaljo.

V preteklih letih je nagrada za zmagovalca Kilimanjaro maratona je bila 6.000.000 Tsh (približno 3.700 EUR) za 42 km maraton in 3.000.000 TSH (približno 1.850 EUR) za 21,1 polmaraton.

Na pot se odpravimo 26.02.2014 iz letališča Pleso v Zagrebu. Na letališču Kilimanjaro pristanemo naslednji dan popoldan po lokalnem času. Pričaka nas safari avto agencije Shadows of Africa- lastnica agencije je Slovenka, ki že 7 let živi v mestu Arusha pod drugo najvišjo goro v Tanzaniji (Mt.Meru 4.566m nad morjem), mesto ima 2 milijonoma prebivalcev, tukaj bo naš dom v času našega bivanja v Afriki. Mersto Arusha je oddaljeno od Moshi cca 48 km.

Vreme v Tanzaniji je v tem letnem času prav poletno, s temperaturami nad 30 stopinj celzija. V zadnjem času so imeli tudi daljše obdobje dežja, kar je za ta letni čas neobičajno, vendar je narava zato čudovita, vse je zeleno in v cvetju.

Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, ki je nastala z združitvjo Zanzibarja in Tanganjike leta 1964. Na severu meji na Kenijo in Ugando na zahodu na Ruando, Borundi in Kongo, na jugu na Zambijo, Malavi in Mozambik in na vzhodu na Indijski ocean.

Po zadnjem štetju prebivalstva v letu 2002 ima skoraj 34.500.000 milijonov prebivalcev. Uradni jezik je angleščina in swahili. Valuta je tanzanijski šiling, v časovnem pasu pa prištejemo + 3 ure. Glavno mesto Tanzanije je Dodoma, največje mesto pa Dar es Saalam. Tanzanijo poznamo predvsem po turizmu, gori Kilimanjaro, otoku Zanzibar, nacionalnem parku Serengeti, kraterju Ngoro-Ngoro... pravi turistični biser, ki ga ne smete zamuditi, če potujete v vzhodnoafriške države!

Obvezna cepljenja:

Za Tanzanijo je obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici. Priporočeno je tudi cepljenje za hepatitis A in B, seveda tetanus in tifus.

Tanzanija spada med malarična področja. V Tanzaniji obstaja tveganje za okužbo z malarijo povsod pod 2.000 m nadmorske višine skozi celo leto. Najvišje pa je v času tik po deževni dobi (deževna doba traja od marca do konca maja in od novembra do konca decembra). Preventiva pred okužbo z malarijo je obvezna, pri zaščiti poleg antimalarika ne smete pozabiti na vse druge ukrepe za preprečevanje pikov insektov, to je na zaščito z repelenti, uporabo insekticidov za prostor, uporabo zaščitnih mrež… Insekti poleg malarije prenašajo še druge nalezljive bolezni.

Mi kot pravi Štajerci smo se dnevno »razkuževali znotraj in zunaj« poleg vsega naštetega tudi z dobrim domačim šilčkom žganja, ki so ga domačini poimenovali kar »medicine« in dnevno prihajali prosit za odmerek…

Po kratki aklimatizaciji, dnevnem odmerku aspirina zaradi glavobola in pitju veliko tekočine smo se pripravljali na glavni dogodek našega potovanja…

V nedeljo ob 5. uri zjutraj nestrpno čakamo na šoferja, ki pride, da nas odpelje v Moshi…

Kot je v Afriki navada – zamuja….kar pomeni, da zadnja 2 km do starta tečeva kot neumni,

kar v natikačih, na startu naju pričaka Richard s startnimi številkami točno 7 minut do starta je še…segrevanje je bilo odlično!Še zadnja fotografija pred startom, čakava v množici tekačev,udariva pesti in Gremo!

Ura je 7.00! Startamo! Množica te ponese….občutki so neverjetni, vročina in vlaga tudi… ampak to ni več problem…Domačini tečejo kar v sandalih, natikačih…oblečeni so v krila, trenerke s kapuco, kapami, jopicami…kar pač kdo ima…

Zastopanost »mzungov« (belec v jeziku swahili) je pestra, sodelujejo tekači iz vseh celin…vendar odstotek je majhen…

Na 10 km obvezen popis tekačev, kar z dobrim starim svinčnikom in blokom, zraven pa še osvežitev za tekače: na pol tovornjaku stoji mladenič s cevjo in te polije ko tečeš mimo…

Vodne postaje so pogoste, ponujajo vodo in coca colo. Tudi glukozo v prahu - vendar samo za domačine…

Na cilju te pričaka množica ljudi, stadion je poln navijačev, tekačev in prodajalcev hrane, pijače, spominkov…. V cilju nas čaka obvezen popis in merjenje časa z dobro staro štoparico, kljub uradnemu merjenju časa, ki je ob progi v ciljni ravnini. Vedno nasmejani domačini ti ponudijo reklamno vrečko z majico, medaljo in vodo.

Pritečem cilj, Dragica je že v cilju…noro! Uspelo nama je – pretekli sva polmaraton v Afriki! Občutki so neverjetni!

Ponujajo masažo zastonj! Bolezen pred odhodom je terjala svoj davek in moje noge so težke kot kamen…odločim se za masažo, ki je organizirana kar na travi pod velikim šotorskim platnom. Na startni številki že imaš zapisano svoje ime in letnico rojstva, zahtevajo še samo podatek iz katere države prihajaš in že pridno ležim na eni izmed mokrih, blatnih in umazanih blazin…tudi maserji imajo rokavice, saj je čistoča tukaj res na psu…vendar masaža pa najboljša do zdaj!

Usedemo se na tribuno k domačinom in spremljamo dogajanje na stadionu: tekači še prihajajo v cilj..vrvež je nepopisen, na velikih žarih se že pripravlja pristna afriška hrana – »njama čoma« (koza na žaru), pečen krompirček, pečeni kosi piščančjega mesa, solate iz paradižnika,avokada in čebule…začinjene z začimbo »Pili, Pili Mbuzi«- pekoča omaka iz paprike in čilija, ki pa je čudovitega okusa! Vendar moraš biti pogumen, da se lotiš njihove kuhinje, saj je čistoča tukaj relativen pojem, oporečnost mesa in ostalih sestavin pa vedno vprašljiva…Danes ne…morda drugič..

Odpravimo se nazaj v Arusho - zdaj pa počitek – uživanje! Pri avtomobilu nas čaka še eno neprijetno presenečenje – vlomili so v avtomobil in mi ukradli nahrbtnik! Vsa moja sveža oblačila,«žavbe« za boljše počutje so izginile... Povprašam policista, ki stoji ob cesti kako in kaj – nasmeji se »Hakuna matata« (brez skrbi v jeziku swahili), mi nismo tukaj odgovorni za vaše parkirane avtomobile, mi skrbimo za varnost tekačev…karkoli že to pomeni…Nič ne bo s suhimi oblačili in okrepčilom…

Naše potovanje in avantura se približuje koncu…čez par dni nazaj domov…Zdaj pride čas še za safari, lenarjenje in uživanje na sončku pred hišo…analizo teka in obljubo same sebi, da bom pa za naslednji polmaraton res boljše pripravljena…

Doma nas pričakajo domači krofi, saj je vendar pustna nedelja! Mama Darinka je uspela nekje najti ustrezno moko, približek rumu in speči prave pustne krofe! Hvala mama Darinka, biser si!

Zadnje dni izkoristim možnost ležanja na sončku,druženja z domačini, ki jih nisem videla že več kot 1 leto in potepanja po mestu… Dragica in Bojan pa na safari v Lake Manyara in Ngoro-Ngoro.

Čas v Afriki ni pomemben, ker pa vem, da ste radovedni kakšen rezultat sva dosegli pa še uvrstitev:

Dragica Verščič 2.08,09 933. mesto

Anka Pušnjak 2.20,05 1.214 mesto

Vseh udeležencev na polmaratonu: 2.259 tekačev

Čas zmagovalca na polmaratonski razdalji: 1.02,37 Alfers Lagat, Kenija

V sredo zjutraj je čas za slovo…obljubim,da se spet vidimo…baje je v mesecu septembru v Arushi »Safari polmaraton« moj dober afriški prijatelj Adili se že pripravlja…nič ne obljubim, morda pa pridem? Saj se bom itak boljše pripravila…. Pot domov je dolga in naporna…na letališču Pleso v Zagrebu pristanemo naslednji dan po 13. uri popoldan.

Zdaj pa nazaj v realnost in vsem domačim skrbem naproti, ampak baterije so polne!

Zapisala: Anka Pušnjak